Strehe Slovenije po regijah

Zemljevid Slovenskih regijZemljevid Slovenskih regijRazlična pokrajinska območja od Alp, Sredozemlja in Panonske nižine so v Sloveniji razvila različne oblike stavbarstva s tem pa tudi različne oblike streh, katere so se prilagodile okolju in tako vplivale na arhitekturni videz regije, kraja...

Za prvotno gradnjo se je uporabljal naravni materijal (les, kamen, glina, opeka) iz neposredne bližine, kjer se je gradilo. Za prekrivanje ostrešij so največ uporabljali slamo v določenih krajih pa tudi kamen Slamnate strehe v muzeju na odprtem - PleterjeSlamnate strehe v muzeju na odprtem - Pleterje(skril) ali les (skodle). Slamo, kamen in les je počasi začel izrivati opečni strešnik (korc, bobrovec...).

Tako, da že v 20 st. postaja opečni strešnik najbolj uporabljana kritina, za veliko večino tudi danes najbolj kakovostna. V našem, sodobnem času se na tržišču pojavljajo tudi druge kritine (kovinske, salonitne, betonske...). In tako kot se je spreminjal tradiocionalni način gradnje se je spreminjal tudi način prekrivanja ostrešij. Na začetku smo omenili razgibanost slovenskih pokrajin (regij). V nadaljevanju (linki na posamezne opise regij) vam bomo poskušali predstaviti nekaj specifičnih značilnosti prekrivanja ostrešij v slovenskih regijah.

Primorsko-Kraška regija

Temeljni gradbeni materijal v tej regiji je bil kamen, tako, da so bile tudi strehe krite s kamnitimi ploščami - skrilom. Sčasoma je korc - opečna kritina zamenjala kamnito, strehe so postale položnejše s širokimi napušči.

Primorska hišaPrimorska hišaPrimorsko-Kraška regijaPrimorsko-Kraška regija

Soško-Vipavska regija

Temeljni gradbeni materijal v tej regiji je bil kamen, tako, da so bile tudi strehe krite s kamnitimi ploščami - skrilom. Sčasoma je korc - opečna kritina zamenjala kamnito, strehe so postale položnejše s širokimi napušči. Značilna Bovška hiša je bila prekrita s skodlami (macesnove ali smrekove) – šinkelni (čuti se vpliv alpskega prostora).

Tipična s skodili pokrita streha v TrentiTipična s skodili pokrita streha v TrentiTipična s skodili pokrita streha v TrentiTipična s skodili pokrita streha v TrentiHiša pokrita s korcem v Vipavski regijiHiša pokrita s korcem v Vipavski regiji

Na desni sliki opazimo veliko podobnost s primorsko-kraško regijo (oblika strehe in kritine).
Tudi tukaj so bile strehe prekrite s kamnitimi ploščami (skril), danes pa s korci – opečno kritino.

Brkinsko-Notranjska regija

Regija katera se spogleduje s kraškim, vipavskim in osrednjeslovenskim prostorom (vplivi Jadranskega morja in kontinentalne klime so v tej regiji glavni krivec za hitre spremembe vremena). Tudi na njenem arhitektonskem izgledu je viden ta vpliv.

Brkinska regija - primorski vplivBrkinska regija - primorski vplivNotranjske hiše - pokrite z bobrovcem ali zareznikomNotranjske hiše - pokrite z bobrovcem ali zareznikom

Brkinske stavbe in strehe so pod močnim vplivom primorske regije, prej so bile strehe prekrite s slamo v 20 st. pa prihaja do spremembe in slamnato streho počasi zamenja opečna streha (korc). Notranjske strehe, slamnate strehe s čopi počasi zamenja opečna kritina (bobrovec, zareznik). 

Idrijska regijaIdrijska regijaIdrijsko-Trnovska regija

Pokrajina z obilnimi padavinami, hribovita in pokrita z gozdom, kjer so v redkih dolinah nastajala posamezna naselja. Oblika streh se je podredila podnebju in je zelo strma, glede na veliko količino padavin čez celo leto (dež in velike količine snega).

Do 19 st. so bile strehe pokrite s slamo ali skodlami, pozneje pa z opečno kritino. V spodnjem delu reke Idrijce se čuti močen vpliv sredozemlja, strehe so bile nekoč pokrite s kamnom, danas s opečno kritino – korci.

Gorenjska regijaGorenjska regijaGorenjska regija

Alpska pokrajina z gozdovi in ostro klimo. Strme strehe (dvokapne) so včasih prekrivali s skodlami, deskami, skrilom, špičakom. Obstoječo kritino je pozneje zamenjala opečna kritina (bobrovec, zareznik).

Ljubljanska regijaLjubljanska regija

 

Ljubljanska regija

Večinoma zidane hiše, ker je bila gradnja lesenih prepovedana (strah pred požari). Strehe so bile dvokapne z betonsko kritino (vpliv gorenjske) ali pokrite z opečno kritino (bobrovec, zareznik). Dolenjska regijaDolenjska regija

 

Dolenjska regija

Nekoč so bile hiše lesene ali delno lesene delno zidane z dvokapno streho s čopom ali brez pokrite z opečno kritino (zareznik, bobrovec). 

Zasavska regijaZasavska regija

 

Zasavska regija

Nizke, pritlične stavbe (vidni so vplivi sosednjih regij) z dvokapnimi strehami s čopm ali brez − krite s sivo kritino (eternit) ali opečno kritino (zareznik). 

 

Streha hiše pokrita z zareznikomStreha hiše pokrita z zareznikomRibniško-Kočevska regija

V hribovitem delu so bile hiše lesene v nižjih predelih kamnite ali opečne (danes večinoma opečne) in pokrite z leseno kritino-skodle ali opečno (bobrovec, zareznik). 

 Belokranjska hišaBelokranjska hiša

Belokranjska regija

Zidane, vzdolžne hiše s strmimi strehami pokrite z opečno kritino.

 

Savinjsko-Kozjanska regija

Lesena hiša v logarski doliniLesena hiša v logarski doliniHiša v savinjski regijiHiša v savinjski regiji

Prevladovale so lesene hiše s strmimi strehami. Prvotno so bile krite s skodli ali s slamo.
Lesene hiše so počasi zamenjale zidane s strmimi strehami s čopm ali brez, krite z opečno kritino (bobrovec, zareznik). 

 

Lesene hiše pokrite s skodliLesene hiše pokrite s skodli

 

Koroška regija

V dolinskih naseljih so bile stanovanjske stavbe premožnih zidane iz kamna ali opeke z dvokapnimi strehami. Pokrite bo bile z opečno kritino. V hriboviten svetu so bile hiše lesene (klet je bila iz kamna) s strmimi, širokimi strehami krite s skodlami ali lesenimi deskami. 

 Slamnata strehaSlamnata strehaDravska regijaDravska regija

Dravska regija

Lesene stavbe so zaradi nevarnosti pred požari zamenjale opečnate, katere se po obliki ne razlikujejo od lesenih. Strehe so strme krite z opečno kritino. 

 Pomurska regijaPomurska regija

Pomurska regija

V ravninskem delu Slovenije so koncem 19 st. vse manj gradili lesene in ilovnate hiše krite s slamo. Zamenjale so jih zidane stavbe krite z bobrovcem ali zareznikom.

uredništvo nastrehi.net