Kaj vas greje pozimi in hladi poleti

Stara streha z dodano izolacijo: Izvedemo jo ob sanaciji strehe, če ne želimo odstraniti obstoječe stropne obloge. Odstranimo staro izolacijo in na obstoječo stropno oblogo iz zgornje strani vgradimo parno oviro. Špirovce lahko povišamo z dodatnimi letvami, če želimo debelejšo izolacijo. Kot sekundarno kritino uporabimo Agepan plošče.Stara streha z dodano izolacijo: Izvedemo jo ob sanaciji strehe, če ne želimo odstraniti obstoječe stropne obloge. Odstranimo staro izolacijo in na obstoječo stropno oblogo iz zgornje strani vgradimo parno oviro. Špirovce lahko povišamo z dodatnimi letvami, če želimo debelejšo izolacijo. Kot sekundarno kritino uporabimo Agepan plošče.V Sloveniji je še vedno ogromno hiš z neizoliranimi ostrešji ali pa so le-ta potrebna obnove zaradi dotrajanosti materialov in nezadostne izolacije. Kljub vsako leto višjim cenam energije še vedno preveč ljudi meni, da je strošek toplotne izolacije večji kot njen učinek, kar pa je popolnoma zmotno mišljenje. Investicija v toplotno izolacijo se nam skozi učinek povrne takoj, finančno pa se nam poplača najkasneje v treh letih. Kako realen je ta podatek, je odvisno od vrste toplotne izolacije, ki jo vgradite.

Na trgu obstaja veliko toplotnih izolacij in nekatere med njimi, kot so kamena, steklena volna in stiropor, v naših krajih uporabljamo že vrsto let. Zadnja leta na trgu opažamo tudi ponudbo drugih izolacijskih materialov predvsem naravnega izvora, kot so lesnovlaknene plošče in celulozna izolacija. Ti materiali se od EPS, XPS, steklene in kamene volne ločijo po tem, da niso umetnega ali anorganskega izvora. Njihova prednost je okoljska sprejemljivost, raba energije pri proizvodnji je majhna, hkrati pa vgrajeni materiali omogočajo tudi boljšo mikro klimo v prostoru.

Stara streha z dodanim zračnim kanalom: Izvedemo jo, kadar kritine nimamo namena menjati, a ni narejenega zračnega kanala. S spodnje strani vgradimo paroprepustno folijo Omega 180, da naredimo zračni kanal. V primeru vgradnje celulozne izolacije Trendisol se bo le-ta tesno prilegala vsem neravninam. Vgrajena izolacija dobi obliko kompaktne plošče, ki se popolnoma prilega vaši strehi. Pod izolacijo je parna ovira Ekonatur in pod njo stropna obloga.Stara streha z dodanim zračnim kanalom: Izvedemo jo, kadar kritine nimamo namena menjati, a ni narejenega zračnega kanala. S spodnje strani vgradimo paroprepustno folijo Omega 180, da naredimo zračni kanal. V primeru vgradnje celulozne izolacije Trendisol se bo le-ta tesno prilegala vsem neravninam. Vgrajena izolacija dobi obliko kompaktne plošče, ki se popolnoma prilega vaši strehi. Pod izolacijo je parna ovira Ekonatur in pod njo stropna obloga.Čeprav so vse toplotne izolacije primerne za izolacijo stavb, njihove toplotne karakteristike niso popolnoma enake. Za večino uporabnikov izolacijskih materialov je pomembna le toplotna prevodnost materiala. Nižja ko je toplotna prevodnost, manjše so toplotne izgube. Toplotna prevodnost naštetih izolacijskih materialov je med 0,032 in 0,047 W/mK. Materiali z nižjo toplotno prevodnostjo imajo v svojih strukturah ujetega več zraka, zato so lažji. Njihova masa praviloma ne presega 30 kg/m³.

Na prvi pogled bi bilo smiselno vgrajevati le materiale s čim nižjo toplotno prevodnostjo, saj je s tem nižja tudi toplotna prehodnost (U vrednost) gradbenega sklopa, kot sta, na primer, zunanji zid in streha. Ker pa na toplotne izgube stavbe vplivata tudi toplotna stabilnost in fazni zamik prehoda toplote, imajo nekateri materiali kljub temu, da je njihova toplotna prehodnost slabša, veliko prednost pred drugimi, saj glede na nihanje zunanjih temperatur ni pomembno le, koliko energije izgubljamo, temveč tudi v kakšnem času.

Slovenija ima kljub majhnosti zelo različne podnebne pogoje; od mediteranskega do alpskega in panonskega podnebja. Vsem je skupno dnevno nihanje temperatur za vsaj 10 °C. Ko razmišljamo o izolaciji stavbe, si želimo, da bi bila stavba izolirana tako, da bi nihanje zunanjih temperatur čim manj vplivalo na temperaturo v notranjosti. S tem povečamo ugodje bivanja, zmanjšamo rabo energije za ogrevanje in hlajenje, hkrati privarčujemo pri investiciji v grelna telesa in regulaciji teh naprav.

Detajl zid-streha pri skeletni hiši: Kaže, kako se notranji in zunanji sloj toplotne izolacije nepretrgano povežeta s slojem izolacije v strehi. Sestava strehe je enaka, tudi če je hiša zidana.Detajl zid-streha pri skeletni hiši: Kaže, kako se notranji in zunanji sloj toplotne izolacije nepretrgano povežeta s slojem izolacije v strehi. Sestava strehe je enaka, tudi če je hiša zidana.V kolikor uporabimo za izolacijo strehe 25 cm steklene volne s toplotno prevodnostjo 0,035 W/mK in maso 22 kg/m³, dobimo U vrednost 0,16 W/m²K z upoštevanjem 15 % deleža lesa v ostrešju, vendar je fazni zamik prehoda toplote le 6 ur. To v praksi pomeni, da se bo mansardno stanovanje pozimi prek noči ohladilo, poleti pa se bo prek dneva toliko segrelo, da bomo morali prostor dodatno hladiti s potratno in zdravju škodljivo klimatsko napravo.

V kolikor bi nad 25 cm steklene volne ali pod njo dodali še 8 cm debelo lesno vlakneno ploščo Agepan THD, ki se uporablja kot dodaten sloj toplotne izolacije in hkrati kot sekundarna kritina strehe, bi dobili fazni zamik prehoda toplote 12 ur, U vrednost pa bi se izboljšala na 0,13 W/m²K. Čeprav je 8 cm debel sloj Agepana kar 3-krat tanjši od 25 cm debelega sloja steklene volne, toplota skozi Agepan prehaja 4-krat počasneje kot skozi lahko stekleno volno. Razlog je v tem, da ima Agepan plošča bistveno višjo specifično toploto (2.100 J/ kgK) in maso (240 kg/m³) v primerjavi s stekleno ali kameno volno, ki imata nižjo specifično toploto (840 J/kgK), maso pa pri izolacijah, ki so primerne za izolacijo strehe, med 12 in 30 kg/m³. Tako potrebujemo, da segrejemo 8 cm debelo Agepan ploščo, kar 40.320 J energije, pri volni debeline 25 cm pa od 2.520 do 6.300 J energije. Podobno vrednost kot pri volni dobimo tudi pri izolacijah umetnega izvora, saj je njihova masa kljub nekaj višji specifični toploti (1.260 J/kgK) praviloma manjša kot pri volni.

Trendisol celulozaTrendisol celulozaPovsem drugače bi bilo, če bi stekleno volno zamenjali s celulozno izolacijo Trendisol, saj je teža vgrajene izolacije v strehi okoli 50 kg/m³, specifična toplota materiala pa 1.900 J/kgK. Tako bi z vgradnjo 25 cm Trendisola in 8 cm Agepana U vrednost ohranili (0,13 W/m² K), fazni zamik pa bi povečali kar na dobrih 16 ur. To nam zagotavlja, da pozimi mansardnih stanovanj skoraj ni treba ogrevati, poleti pa so temperature ob ustreznem senčenju oken znosne tudi brez zdravju škodljivih klimatskih naprav. Če upoštevamo še dejstvo, da je Trendisol izolacija cenovno primerljiva z volno ali celo cenejša, je odgovor, zakaj je uporaba naravnih materialov vsako leto višja, na dlani.

PR informacija: EKO PRODUKT d.o.o.

Prospektni material: