Naravna strešna kritina – slama - slamnata streha

Novejša hiša, ki ima izredno lepo narejeno slamnato streho z lepo vidnimi okrasnimi zaključki na slemenu.Novejša hiša, ki ima izredno lepo narejeno slamnato streho z lepo vidnimi okrasnimi zaključki na slemenu.

Začeli bomo s pravljico: Hudič in kmet sta se namreč dogovorila, da bosta tekmovala, kdo bo prej izdelal par čevljev kar na slamnati strehi.

»Zvolila sta si slamnato streho za delavnico. Hudič je hitel kolikor je mogel: vsakikrat, ko je prevertal, je vrgel šilo hitro iz rok. Ali šilo je drketalo po strehi na tla, tako da je mogel skoraj ponj hoditi.«

Jasno je, da je slamnata streha kot delavnica nekaj nemogočega in v tem smislu zgolj pravljična. Slamnata streha pa je v času, ko je pravljica zapisana, vsekakor resnična, saj so bile slamnate strehe na Slovenskem v 19 st. Še zelo pogoste zlast na gospodarskih poslopjih in še posebej na Krasu. Čeprav so tedaj v celinski Sloveniji že začeli postopno uvajati varnejše kritine, so celo v Kobaridu še do pričetka 1. Svetovne vojne prevladovale slamnate strehe.

Vir: Monika Kropej, Pravljica in stvarnost 1995, pravljica 4 »Hudič in kmetič«, 1868, Vipavsko

Slamnata streha kot naravni material ima odlične lastnosti, ki se potem pokažejo v kvaliteti bivanja – od uravnavanja vlažnosti, toplote (odlična izolacija, ki zagotavlja tople zime in prijetna poletja) do lepega, vizualnega zunanjega videza.

Prenovljena slamnata streha z lepim zaključkom na slemenu.Prenovljena slamnata streha z lepim zaključkom na slemenu.Tako kot pri ostalih strešnih kritinah tudi pri slamnati moramo paziti na kvaliteto »kritine« oz slame.

Najbolj pogosta (in najprimernejša) »kritina« za slamnato streho je pšenica (visoka okrog enega metra ali več), mehke in tenke strukture, odporne na dež, sneg in veter. Za zaključke in vrh strehe se uporabljata visokorasla rž ali pira (dosegata višino do dveh metrov), ki sta debelejše in bolj porozne kot pšenica (krajša življenska doba).

Nasplošno je življenska doba slamnatih streh dolga, tudi do 30 let. Včasih je bila življenska doba slamnatih streh daljša (tudi več do 50 let) zaradi boljših, kvalitetnejših sort žit in klimatskih razmer.

Slamnata streha je varna kot vsaka druga ob predpostavki, da upoštevamo pravilo rednega čiščenja in pregledovanja dimnika. Pomembno je, da zaradi dotrajanosti ne pride do poškodb dimnika in dimniške tuljave — dimnik je potrebno popraviti ali ponovno sezidati.

Obstajajo tudi različne vrste zaščit slamnate strehe: zaščitni premazi, ki slamo zaščitijo pred propadanjem (ustavi se nabiranje mahu, večja obstojnost naravne barve slame) in protipožarnimi premazi.

Današnja raznolika arhitektura in pogosta gradnja lesenih hiš so primerna izbira za postavitev slamnatih streh. V tujini se bolj pogosto odločajo za prekrivanje s slamo kot v Sloveniji, posebej v Angliji, kje so tudi novejše hiše pogosto pekrite s slamo. Pri starejših hišah pa ne opuščajo slamnato streho ampak jo zamenjajo z novo (ali odstranijo del dotrajane slame in ga nadomestijo z novimi plastmi).

Oglejte si galerijo slamnatih streh:

Stara hiša, ki je obdržala slamnato streho.Stara hiša, ki je obdržala slamnato streho.Slamnata streha dodatno zaščitena z kovinsko mrežo.Slamnata streha dodatno zaščitena z kovinsko mrežo.

Obnova slamnate strehe na starejši hiši.Obnova slamnate strehe na starejši hiši.Obnova slamnate strehe na starejši hiši.Obnova slamnate strehe na starejši hiši.

Slama, ki bo prekrivala ostrešje hiše.Slama, ki bo prekrivala ostrešje hiše.Praktični prikaz prekrivanja strehe s slamo na velikem kmečkem sejmu v Buckinghamshiru, 2013.Praktični prikaz prekrivanja strehe s slamo na velikem kmečkem sejmu v Buckinghamshiru, 2013.

 

Praktični prikaz prekrivanja strehe s slamo na velikem kmečkem sejmu v Buckinghamshiru, 2013.Praktični prikaz prekrivanja strehe s slamo na velikem kmečkem sejmu v Buckinghamshiru, 2013.